Jamski turizem

Jamski turizem je del turistične destinacije krasa. Na slovenskem ozemlju je to ena izmed najstarejših oblik turizma. Na naše najstarejše turistične jame je imel dolgoletni, to je večstoletni, obisk močan vpliv in marsikdaj hude posledice. Študent mora poznati nagibe, ki so navajali človeka, da je želel obiskati podzemlje. Skozi zgodovinski razvoj jamskega turizma mora spoznati, kako se je vzporedno z razvojem turizma in turistične infrastrukture tudi razvijala in krepila zavest o varovanju in ohranjanju jamskega okolja. Na podlagi poznavanja naravnih danosti, turističnih tokov in tehničnih možnosti bo študent sposoben oceniti potencialne možnosti jamskega turizma za določeno jamo ali določeno področje z jamami. V primeru že urejenih turističnih jam pa bo sposoben svetovati ukrepe za varovanje in ohranjanje določene jame, izboljšanje ureditve in vključevanje jame v celostno ponudbo. Ta predmet je še posebej priporočljiv za »vseživljenjsko učenje« turističnih delavcev in upravljalcev turističnih jam v najširšem smislu.

/

• Zgodovina jamskega turizma v svetu in Sloveniji
• Osnovne značilnosti jamskega turizma, prednosti in pomanjkljivosti
• Turistične jame po svetu
• Podrobnejša predstavitev najpomembnejših svetovnih turističnih jam
• Jamski turizem v Sloveniji
• Varstvo jam in okolja
• Vpliv infrastrukture in obiskovalcev na jamsko okolje

Študent obvlada osnovne pojme navezane na jamski turizem in varovanje jamskega okolja, spozna zgodovino jamskega turizma, podrobneje v Sloveniji, pomen jamskega turizma in njegove nosilce po svetu, spozna osnovne prednosti in slabosti urejenih jam, vpliv turizma na podzemlje in ukrepe za varovanje jame, od največjega dovoljenega števila obiskovalcev do varovalnih ukrepov in sanacije

• Gunn, J., (editor) 2004: Encyclopedia of Caves and Karst Science.- Fitzroy Dearborn, 902 p., New York, London. Katalog E-gradivo
• Hamilton-Smith, Elery & Eberhard, Stefan, 2000: Conservation of cave communities in Australia.- Ecosystems of the World 30, Subterranean Ecosystems, Chapter 33, 647-664, Amsterdam etc. (1295).
• Cigna, Arrigo A., 2000: Development, Management and Economy of Show Caves.- International Journal of Speleology, Preprint for ISCA 2001, 29B, 27 pp., (1285). E-gradivo
• Cigna, Arrigo A., 1993: Environmental management of tourist caves. The examples of Grotta di Castellana and Grotta Grande del Vento, Italy.- Environmental Geology, 21, 173-180, s.l. (696). E-gradivo
• Cigna, Arrigo A., 2000: Engineering problems in developing and managing show caves.- Journal of Nepal Geological Society, 22, 85-94, s.l. (1286). E-gradivo
• Zupan Hajna, N., (editor) 2002: Use of Modern Technologies in the Development of Caves for Tourism. 4th International ISCA Congress, Postojna 21-27 October 2002, 195-199, Postojna.
• Šebela, S. & Turk J. 2014: Natural and anthropogenic influences on the year-round temperature dynamics of air and water in Postojna show cave, Slovenia.- Tourism Management, 40, 233-243.
• https://doi.org/10.1016/j.tourman.2013.06.011
• Culver, D.C., Debevec B., Knez M., Kovačič G., Kranjc A., Mulec J., et al. 2012: Karstology and development challenges on karst II, construction, tourism, ecology, protection. Postojna-Ljubljana, ZRC Publishing E-gradivo
• Mulec, J. 2014: Human impact on underground cultural and natural heritage sites, biological parameters of monitoring and remediation actions for insensitive surfaces: Case of Slovenian show caves.- Journal for Nature Conservation, https://doi.org/10.1016/j.jnc.2013.10.001
• Šebela S. & Turk, J. 2014: Sustainable use of the Predjama Cave (Slovenia) and possible scenarios related to anticipated major increases in tourist numbers.- Tourism Management Perspectives, 10, 37-45. https://doi.org/10.1016/j.tmp.2014.01.002
• Kranjc, A. (editor) 1989: Cave tourism, Proceedings of International Symposium at 170-anniversary of Postojnska jama, Postojna (Yugoslavia), November 10-12, 1989, Postojna.
• Muri, G., Jovičić A. & Mihevc A., 2013: Source assessment of deposited particles in a Slovenian show cave (Postojnska jama): evidence of long-lasting anthropogenic impact.- International Journal of Speleology, 42/3, 225-233. https://doi.org/10.5038/1827-806X.42.3.6

Ustni izpit ali pisni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz osnov krasoslovja ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela.

Pridružena profesorica za področje krasoslovje, geologinja, nosilka Fulbrightove podoktorske štipendije v letu 1998

Bibliografija:

https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20211120_230538_a3301219.html

ŠEBELA, Stanka, NOVAK, Uroš, KOGOVŠEK, Blaž. Air pressure perturbations in karst caves and waters after the Hunga Tonga–Hunga Ha’apai volcano eruption on 15 January 2022. Atmosphere. 2023, vol. 14, issue 7, [article no.] 1088, str. 1-12, graf. prikazi, tabele, zvd. ISSN 2073-4433. https://www.mdpi.com/2073-4433/14/7/1088, DOI: 10.3390/atmos14071088. [COBISS.SI-ID 158230787], [JCR, SNIP, WoS, Scopus]
kategorija: 1A3 (Z); uvrstitev: SCIE, Scopus, MBP (CAB, COMPENDEX, DOAJ, GEOREF, INSPEC, PUBMED); tip dela je verificiral OSICN
točke: 25.19, št. avtorjev: 3

ŠEBELA, Stanka, TURK, Janez. Comparison of historical and current temperatures in show caves (Slovenia). SN Applied Sciences. 2022, iss. 1, art. no. 1, 12 str., ilustr. ISSN 2523-3971. https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs42452-021-04881-1, DOI: 10.1007/s42452-021-04881-1. [COBISS.SI-ID 88061699], [SNIP, WoS do 10. 8. 2023: št. citatov (TC): 3, čistih citatov (CI): 2, čistih citatov na avtorja (CIAu): 1.00, Scopus do 2. 10. 2023: št. citatov (TC): 3, čistih citatov (CI): 2, čistih citatov na avtorja (CIAu): 1.00]
kategorija: 1B (Z); uvrstitev: Scopus, MBP (COMPENDEX, DOAJ, ESCI, FSTA, INSPEC, PUBMED); tip dela je verificiral OSICN
točke: 20, št. avtorjev: 2

ŠEBELA, Stanka. Natural and anthropogenic impacts on cave climates : Postojna and Predjama show caves of Slovenia. Amsterdam; Oxford; Cambridge (MA): Elsevier, cop. 2022. VII, 275 str., ilustr., zvd. ISBN 978-0-12-822954-5. https://www.elsevier.com/books/natural-and-anthropogenic-impacts-on-cave-climates/sebela/978-0-12-822954-5, DOI: 10.1016/B978-0-12-822954-5.00001-9. [COBISS.SI-ID 64999683]
kategorija: 2A (Z, A'', A', A1/2); tip dela je verificiral OSICN
točke: 160, št. avtorjev: 1

ŠEBELA, Stanka, BAKER, Gretchen M., LUKE, Barbara. Cave temperature and management implications in Lehman Caves, Great Basin National Park, USA : Stanka Šebela, Gretchen Baker, Barbara Luke. Geoheritage. Sep. 2019, vol. 11, no. 3, str. 1163-1175, ilustr. ISSN 1867-2477. https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs12371-019-00367-0, DOI: 10.1007/s12371-019-00367-0. [COBISS.SI-ID 44575533], [JCR, SNIP, WoS do 13. 1. 2024: št. citatov (TC): 7, čistih citatov (CI): 7, čistih citatov na avtorja (CIAu): 2.33, Scopus do 25. 12. 2023: št. citatov (TC): 10, čistih citatov (CI): 10, čistih citatov na avtorja (CIAu): 3.33]
kategorija: 1A1 (Z, A'', A', A1/2); uvrstitev: Scopus (d), SCIE, Scopus, MBP (GEOREF); tip dela je verificiral OSICN
točke: 49.69, št. avtorjev: 3

PIPAN, Tanja, PETRIČ, Metka, ŠEBELA, Stanka, CULVER, David C. Analyzing climate change and surface-subsurface interactions using the Postojna Planina Cave System (Slovenia) as a model system. Regional environmental change. Feb. 2019, vol. 19, iss. 2, str. 379-389, ilustr. ISSN 1436-3798. https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10113-018-1349-z, DOI: 10.1007/s10113-018-1349-z. [COBISS.SI-ID 42929197], [JCR, SNIP, WoS do 14. 1. 2024: št. citatov (TC): 11, čistih citatov (CI): 10, čistih citatov na avtorja (CIAu): 2.50, Scopus do 22. 12. 2023: št. citatov (TC): 15, čistih citatov (CI): 12, čistih citatov na avtorja (CIAu): 3.00]
kategorija: 1A1 (Z, A', A1/2); uvrstitev: SSCI, SCIE, Scopus, MBP (ASFA, CAB, IBZ, PUBMED); tip dela je verificiral OSICN
točke: 25, št. avtorjev: 4