Fizični in kulturni vidiki kraških območij v tropskih okoljih

Cilji in kompetence

Človek se je moral prilagoditi kraškemu okolju, po drugi strani pa je takšna pokrajina zelo občutljiva in celo ranljiva za človeške dejavnosti. Predmet bo pojasnil odzive krasa na spremembe krasa, bodisi negativne bodisi pozitivne, na človeške dejavnosti, zlasti v tropskih okoljih.
Cilji predmeta so:

  • prepoznati in razumeti raznolikost procesov in dejavnikov na krasu,
  • seznaniti se s krasoslovjem kot integralno vedo o krasu,
  • spoznati vzroke družbenih izzivov, povezanih s krasom, in rešitve za njih.

Vsebina

Študij tropskega krasa izboljša študentovo zavedanje globalnega fizičnega in človeškega okolja.
To dosežemo s pomočjo znanstvenih metod, vključno z opazovanjem, zbiranjem podatkov in interpretativnimi spretnostmi. Pridobljeno znanje, razumevanje in spretnosti bodo študentu pomagale oblikovati primerne vrednote in stališča ter vrednotiti, interpretirati in preizkušati rešitve za družbene in okoljske prostorske probleme.

Študenti se seznanijo z naslednjimi temami:

  • Kraška pokrajina in geosistemi v tropskih okoljih
  • Razvoj kraških pokrajin – izbrani primeri iz tropskih krajev
  • Primeri poselitve kraških območij in izkoriščanja kraških virov v tropskih krajih
  • Primeri človeškega vpliva na kras v tropskih regijah
  • Težave z gospodarjenjem z viri in trajnostnim razvojem krasa v državah v razvoju

Predvideni študijski rezultati

Osnovna ozaveščenost o vplivu povprečnega človeka na kras, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Razumevanje osnovnih konceptov, kot so tropska kraška pokrajina, geosistem in trajnostni razvoj v kraških regijah, skupaj z ustrezno terminologijo. Izurjenost v vrednotenju vpliva rabe oz. izkoriščanja kraških virov in kulturne rabe krasa na kras. Sposobnost oceniti človeški vpliv in pomen trajnostnega razvoja.

Temeljna literatura in viri

  • Burri E., Castiglioni B. & Sauro U. (Eds) (1999) – Karst and Agriculture in the World. International Journal of Speleology, 28/2, 198 pp. E-gradivo
  • Culver D. C., Pipan T. 2009: The Biology of Caves and Other Subterranean Habitats. Oxford University Press, 256 pp., Oxford. Katalog
  • Ford, D.C., Williams, P., 2007. Karst Hydrogeology and Geomorphology. John Wiley & Sons, 578 pp., Chichester. Katalog E-gradivo
  • Gunn, J., 2004. Encyclopedia of caves and karst science. Fitzroy Dearborn, 1970 pp., New York. Katalog E-gradivo
  • Palmer, A.N., 2007. Cave geology. Cave Books, 454 pp., Dayton, Ohio. Katalog
  • Sauro U. , 1999. Towards a preliminary model of a Karst Geo-Ecosystem: the example of the Venetian Fore-Alps. Karst 99, Etudes de géographie physisque, suppl. n. 28, CAGEP, Université de Provence, 165-170.
  • White, W. B. (Ed.), Culver, D. C. (Ed.), 2012: Encyclopedia of caves. 2nd ed., Academic Press, Amsterdam. Katalog E-gradivo

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki so ga študenti pridobili na predavanjih, in njihove sposobnosti, da pridobljeno znanje razumejo, ubesedijo in predstavijo. Pogoj za opravljanje izpita je pisni izdelek (5-15 strani), v katerem študent obravnava specifično ožjo temo iz učne snovi predmeta.

Reference nosilca

Izredni profesor krasoslovja

Bibliografija:

Timo, M.B., Travassos, L.E.P., Cruz, I.A. & Gomes, V.H.C. 2023. Patrimônio cárstico e espeleológico do município de Matozinhos, Minas Gerais, Brazil [Karst and speleological heritage of Matozinhos, Minas Gerais, Brazil. Caderno de Geografia, 23, 523-555.

Couto, L.C.O. & Travassos, L.E.P. 2023. O Ser Humano e as Cavernas (Humans and caves). Geotextos, 19, 135-160.

Sena, Í. S., Azevedo Ruchkys, Ú. & Travassos, L. E. P. 2022 - Potential in karst Geosystems: An example from the Lund Warming Ramsar Site, Minas Gerais, Brazil. Catena, 208, 105717.

Santos, D. J., Ruchkys, Ú., & Travassos, L. E. P. 2021 - The Educational Potential of Geodiversity in Ferruginous Geosystem: the Example of the Quadrilátero Ferrífero, Minas Gerais, Brazil. Geoheritage, 13, 2, 1-18.

Travassos, L.E.P., Gonçalves Bastos, R., & de Souza Andrade e Silva, G. 2021 - Latin American World Heritage sites: selected examples from Mexico, Brazil and Argentina. Zeitschrift für Geomorphologie, Supplementary Issues, 315-332.