Digitalna humanistika

Cilji in kompetence

Študent spozna področje digitalne humanistike, ki zahteva tako odprtost za eksperimentiranje kot kritično strogost, ki je temelj humanistične hermenevtike. Interdisciplinarni projekti temeljijo na dialogu specialistov različnih disciplin, ki jih digitalni humanist okvirno razume, ob tem pa ostaja specialist v svoji temeljni vedi, znanosti ali umetnosti. Študentje dobijo vpogled v računalništvo in informatiko, v jezik umetnosti, posebej grafičnega oblikovanja, ter ozavestijo temeljna metodološka razhajanja, ki v digitalni humanistiki predstavljajo priložnost in ne ovire. Novomedijska umetnost kot povezava novih informacijskih tehnologij ter znanosti s tradicijami umetniškega ustvarjanja je analogon povezavi humanistike in tehničnih ved in eksaktnih znanosti. Digitalizacija je povzročila popolno kulturno prekodiranje, zato se spreminjajo tako metode raziskav kot predstavljanja raziskovalnih izsledkov, rahljajo pa se tudi prevzete meje med družbenimi institucijami. Predmet se osredotoči na temeljni problem izjave kot predmeta in rezultata raziskovanja – digitalna humanistika zahteva zavestno načrtovanje oblik izjavljanja. Študent dobi tudi izkušnjo sodelovanja na praktičnem digitalnohumanističnem projektu.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet lahko opravljajo vsi študentje.

Vsebina

• Temeljni pojmi digitalne humanistike.
• Interdisciplinarno povezovanje različnih disciplin humanistike, računalništva in informatike ter različnih vej umetnosti in oblikovanja.
• Prva generacija digitalne humanistike in sodobni izzivi. Najvidnejši projekti.
• Zgodovinski pregled novomedijskih umetniških praks.
• E-izdaje. Vizualizacija podatkov. Resne računalniške videoigre. Odprtokodnost in Ustvarjalna gmajna. Množično zunanje izvajanje (crowdsourcing).
• Računalniška obdelava podatkov, Svetovni splet, Splet 2.0, mobilne omrežne zaslonske naprave, integracija človeškega telesa in tehnoloških naprav

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo temeljne pojme in metode, ki se pojavljajo na vmesnem področju med tradicijami humanistike in načini procesiranja digitalizirane informacije. Sposobni so kritičnega premisleka transformacij tradicionalnih raziskovalnih metod in konstruiranja novih metodoloških modelov. Predmet poudarja skupinsko delo, ki je temelj interdisciplinarnega sodelovanja v projektih digitalne humanistike.

Temeljna literatura in viri

• Narvika Bovcon. Umetnost v svetu pametnih strojev. Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 2009. http://usps.bovcon.com
• Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. The MIT Press, 2012. http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262018470_Open_Access_Edition.pdf
• A Companion to Digital Humanities. Susan Schreibman, Ray Simens, John Unsworth, ed. Blackwell, 2004.
• Lev Manovich. The language of new media. The MIT Press, 2001. http://www.manovich.net/LNM/Manovich.pdf
• Janez Strehovec. Besedilo in novi mediji. LUD Literatura, 2007.
• Understanding Digital Humanities. David M. Berry, ed. Palgrave Macmillan, 2012.
• Znanstvene izdaje in elektronski medij. Matija Ogrin, ur. Založba ZRC, 2005. http://nl.ijs.si/e-zrc/bib/eziss-knjiga.pdf

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni ustni izpit. Uspešno sodelovanje v seminarju, je pogoj za pristop k izpitu.