Književnost Slovencev v Avstriji

Cilji in kompetence

Slovenščina oziroma slovenska literatura je na Koroškem eden izmed glavnih kulturnih segmentov na stičišču dveh oziroma treh narodnostnih kultur. To ima nedvomno posledice za obstoj, razvoj in uveljavljanje slovenske kulture v teku večstoletne zgodovine slovenskega naroda na Koroškem. Ključni analitični pojem načrtovanih predavanj je sociolingvistična situacija (primerjalna oziroma komparativna situacija): opisni model za kulturno sociologijo in semiotiko, ki se v teoretskem in metodološkem smislu nanaša na celo vrsto etabliranih in novih pristopov literarne vede; med drugim tudi na kulturno semiotiko (npr. J. M. Lotman) in polisistemsko teorijo (I. Even-Zohar), ki se zdijo posebno primerni za bilingvalne in bikulturne kontekste: interference med standardnim in narečnim izrazom, medbesedilnost in dialoškost v Bahtinovem smislu; kolonialna in postkolonialna situacija; periferija in center, pluricentričnost. Študentje, ki uspešno opravijo izpit, dobro poznajo književnost Slovencev v Avstriji in so sposobni to znanje uporabiti tudi pri analizah drugih manjšinjskih književnosti.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Uspešen študij predmeta se po vertikali povezuje s študijem drugih literarnozgodovinskih formacij pri temeljnih predmetih slovenska književnost, pri tem pa je potrebno horizontalno povezovanje znanja, ki ga nudijo drugi literarnovednih predmeti.

Vsebina

Seznaniti slušatelje z zgodovino slovenske kulture na Koroškem od srednjega veka do danes; prvi jezikovni viri slovenske literature; pregled slovenske literarne in kulturne zgodovine na Koroškem.
Prikaz raznih sociolingvističnih situacij v okviru političnih in socioloških razmer na Koroškem (Karantanija, srednji vek, narodni preporod, habsburška monarhija, prva svetovna vojna, koroški plebiscit, fašizem in nacionalne ideologije, manjšinskopolitični konflikti v drugi polovici 20. stoletja).

  • Predstavitev in podrobna analiza izbranih obdobij slovenske kulture in literature na Koroškem: srednji vek; reformacija; 19. stoletje; obdobje fašizma, nasilja in odpora; povojna situacija; začetki neoavantgarde; sodobna literatura in umetnost.
  • Literatura v okviru medijske in publicistične dejavnosti: ljudska tradicija, začetki revijalnega tiska, založniška situacija (Celovec kot eden izmed glavnih publicističnih središč slovenske kulture 19. stoletja), današnja medijska, publicistična in založniška dejavnost na Koroškem.
  • Prikaz in analiza raznih obdobij, tematskih sklopov in stalnic, avtorjev in avtoric oziroma izbranih literarnih del 19. in 20. stoletja.
  • Primerjalna zgodovina regionalne književnosti oziroma slovenske pluricentrične književnosti s posebnim ozirom na njen koroški del; odnosi med sosednjimi literaturami skupnega slovenskega jezikovnega in kulturnega prostora na zgodovinski, narodnostni, sociološki, žanrsko-tekstološki, stilski, tematski in estetski ravni; odnosi z drugojezičnimi književnostmi v regionalnem kontekstu.
  • Literarna bilingvalnost, gledališka dejavnost, likovna umetnost, film in druge umetniške dejavnosti Slovencev na Koroškem.
  • Pomen, imaginarij in imagologija slovenske kulture (zlasti na Koroškem) za nemško kulturo in literaturo v Avstriji.
  • Slovenska literatura na Koroškem kot primer t. i. littérature mineure (G. Deleuze – F. Guattari); književnosti narodnostnih manjšin v ožjem in širšem evropskem kontekstu.

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo razumejo specifečen razvoj književnosti Slovencev v Avstriji,posebnosti ustvarjanja v tujejezičnem prostoru, preberejo temeljna dela slovenskih pisateljev in pisateljic, ki ustvarjajo v Avstriji, sposobni ta besedila samostojno interpretirati in jih postaviti v kontekst ustvarjanja v manjšini.

Temeljna literatura in viri

  • BOROVNIK, Silvija: Slovenska književnost na avstrijskem Koroškem – s posebnim ozirom na Florjana Lipuša. Zbornik predavanj: XXXI. Seminar slovenskega jezika, kulture in literature. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1995.
  • DELEUZE, Gilles, GUATTARI, Felix: Kafka: za manjšinsko književnost. Ljubljana: LUD Literatura, 1995.
  • DETELA, Lev: Povojni slovenski koroški pesniki in pisatelji. Celovec: Mohorjeva založba, 1977.
  • INZKO, Valentin (ur.), 1985: Zgodovina koroških Slovencev od leta 1918 do danes z upoštevanjem vseslovenske zgodovine. Klagenfurt/Celovec: Mohorjeva.
  • KMECL, Matjaž: Ta hiša je moja, pa vendar moja ni. Koroška antologija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.
  • LEBEN, Andrej (ur.): Monologi in dialogi z resničnostjo. Antologija slovenske koroške literature. Celovec: Drava, 1995.
  • MORITSCH, Andreas, BAHOVEC, Tina (ur.): Koroški Slovenci 1900–2000. Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva založba, 2000/2001.
  • STRUTZ, Janez, 1988: Vaška tematika v novejši literaturi na avstrijskem Koroškem. Obdobja 8: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Mednarodni simpozij v Ljubljani od 1. do 3. julija 1986. Ljubljana, str. 169–175.
  • STRUTZ, JOHANN, 1991: La piccola scrittura – concetti estetici nelle opere interculturali di Tomizza, Handke, Lipuš e Pasolini. Letterature di Frontiera/Littératures Frontalières (Rivista Semestrale diretta da Giovanna Trisolini. Roma, Bulzoni) 1, št. 1, januar-junij, str. 69–81.
  • STRUTZ, Johann: Profile der neuren slowenischen Literatur in Kärnten. Mit Beiträgen über Theater und Film. Ur. Johann Strutz v sodelovanju s Fabjanom Hafnerjem in Klausom Detlefom Olofom - razširjena izdaja, 1998.
  • Die slowenische Literatur in Kärnten. Ein Lexikon. S prispevki Matjaža Kmecla, Franca Zadravca, Borisa Paternuja, Franceta Bernika. Predgovor Klaus Amann. Klagenfurt/Celovec, Drava, 1991.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga (70%), ustni izpit (30%)

Reference nosilca

Prof. dr. Katja Mihurko Poniž je predavateljica književnosti na Fakulteti za humanistiko na Unvierzi v Novi Gorici. Njena raziskovalna področja so novi pristopi v literarni vedi (predvsem študiji spolov), medkulturni stiki, literarna geografija, slovenska dramatika. Na področju raziskav slovenske književnosti je njena pozornost usmerjena v dela pisateljic in reprezentacije ženskosti in moškosti v literarnih besedilih.

Izbor člankov:

MIHURKO PONIŽ, Katja. Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne, (Zbirka Sodobna družba, 2008, 20). Ljubljana: Sophia, 2008. V, 254 str. ISBN 978-961-6294-93-5. [COBISS.SI-ID 238032384]
MIHURKO PONIŽ, Katja. Nation and gender in the writings of Slovene women writers : 1848-1918. Aspasia, 2008, vol. 2, str. 28-43. [COBISS.SI-ID 931323]
MIHURKO PONIŽ, Katja. Tujci in tuje v romanih : Prišleki in Francoski testament. Dve domov.. [Tiskana izd.], 2010, [Št.] 31, str. 153-167. [COBISS.SI-ID 31567405]
MIHURKO PONIŽ, Katja. Die Macht der männlichen literarischen Eliten und ihr Einfluss auf der Kreativität der slowenischen Autorinnen. V: GIERZINGER, Georg (ur.), HÖLZL, Sylvia (ur.), RONEN, Christine (ur.). Spielformen der Macht : Interdisziplinäre Perspektiven der Macht im Rahmen junger slawistischer Forschung, (Conference Series). 1. Auf. Innsbruck: Innsbruck University Press, 2011, str. 377-393.