Študijski program druge stopnje Kulturna zgodovina

Študijski program:Študijski program druge stopnje Kulturna zgodovina
Študijsko področje:zgodovina
Šifra programa:2KZ
Stopnja programa:druga stopnja magistrski
Ime listine:magistrska diploma
Strokovni naziv:magister zgodovine oz. magistrica zgodovine
Okrajšava naziva:mag. zgod.
Zaključni izpit:ne

Opis programa

Študij po predlaganem programu omogoča nadgradnjo že pridobljenega širokega temeljnega znanja na področju zgodovinskih ved, ki so jih slušatelji pridobili na univerzitetnem študijskem programu, pri čemer je na magistrski stopnji dodatna pozornost še posebno namenjena značilnostim kulturnopolitičnega okolja, v katerem je nastal program. Istočasno vključuje tudi spoznavanje in raziskovanje celotnega obrobja slovenskega nacionalnega prostora ter vseh kulturnih in jezikovnih pojavov, ki nastajajo na stičišču različnih nacionalnih kultur ter križišču romanskega in germanskega sveta s slovenskim. Magistrski študijski program Kulturna zgodovina je zasnovan na način, da omogoča samostojnejše delo v načrtovanem študiju kulturne zgodovine.

Vpisni pogoji

Na magistrski študij Kulturne zgodovine se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij, kot so zgodovina, antropologija, pravo, etnologija, kulturologija, sociologija in sociologija kulture, kulturna antropologija, teologija, politologija. Pogoje izpolnjuje tudi, kdor je končal študijski program iz naštetih strokovnih področij, sprejet pred novelo Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004;
  • študijski program prve stopnje z drugih humanističnih in družboslovnih visokošolskih programov, kot so mednarodni odnosi, evropske študije – družboslovni vidiki, obramboslovje, upravne znanosti, ekonomija ipd. Pogoje izpolnjuje tudi, kdor je končal študijski program iz naštetih strokovnih področij, sprejet pred novelo Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004.

Kandidat bo moral pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, pri čemer mora biti 60% vsebin enakih ali sorodnih. Kandidati jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe z istega oz. sorodnega strokovnega področja se pri vpisu v dveletni magistrski študijski program Kulturna zgodovina praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je pridobil diplomo prve stopnje na primerljivih študijskih programih v tujini.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih razvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena opravljenih izpitov 60% in ocena diplomskega dela 40%).

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni opravljati dela na področju raziskovalnih, kulturnih in upravnih dejavnostih, kjer je potrebno obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in veščin, ki jih zahtevajo pomožne zgodovinske vede. Najpomembnejša med njimi so tista, ki so povezana z najraznovrstnejšim raziskovanjem preteklosti (od poljudnejšega na časnikarski ravni do zahtevnejšega domovinoznanstva in vrhunskega znanstvenega preučevanja).

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati magistranta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja kulturne zgodovine kot samostojne in enkratne pojave. Od njega lahko pričakujemo uspešno preučevanje kulturnozgodovinskih vprašanj v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so še posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov. Magistrant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih diciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju kulturne zgodovine. Predvsem pa bo usposobljen za samostojno aplikativno delo.

Program spričo individualizacije in poglobitve posameznih kulturnozgodovinskih problematik dopušča veliko prostora posameznikovim predstavam in željam o študijski problematiki ter je še posebej odprt proti slovenistiki in študijem drugih ter proti specialnim zgodovinam posameznih strok.

Možnosti nadaljevanja študija

Po zaključenem magistrskem študiju imajo kandidati možnost nadaljevanja študija na študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, skladno z vpisnimi pogoji za posamezni program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Uspešno opravljene obveznosti iz seminarskih nalog so pogoj za pristop k izpitu. Študent zaključi študij z zagovorom magistrske naloge pred tričlansko komisijo.