Humanistični seminar 2

Cilji in kompetence

  • Študentom ponuditi spoznavanje z najbolj aktualnimi temami in metodologijami humanističnih študijev, še posebej na področju (in presečnih poljih) jezikoslovja, literarnih ved in zgodovinskih, medkulturnih ter z njimi povezanih študij;
  • študentom ponuditi celovit pregled nad vsebinami študijskih in obštudijskih dejavnosti na ravni vseh smeri programa, ter na ravni institucije, vključno z lokalnimi in mednarodnimi partnerstvi in zaposlitvenimi možnostmi;
  • študenta podpirati in usmerjati pri razvoju tematskega akademskega nastopa (predstavitve);
  • študentu ponuditi raznolike teme, orodja ter metodologije, ki mu bodo pomagale pri postopnem razvoju lastne zamisli za kasnejše poglobljene raziskave in magistrsko delo;
  • študentu ponuditi pregled nad možnimi mentorstvi ter konzultatsko podporo širše akademske skupnosti, vključno z zunanjimi strokovnjaki;
  • spodbujati študentovo reflektiranje učnih izkušenj skozi celotno akademsko leto, njihovo navezovanje na predhodnje izkušnje, pri tem pa stimulirati tako široko raziskovanje novih tem in pristopov kakor tudi strateško načrtovanje lastnega nadaljnjega akademskega razvoja;
  • študenta opolnomočiti pri preizkušanju in kombiniranju različnih pristopov, metod, orodij in načinov znanstvenega mišljenja;
  • študenta podpirati in usmerjati pri razvoju skupinske seminarske naloge kot celovitega pisnega izdelka.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev je uspešno zaključen predhodni predmet HS1, razen v primeru na semestrsko udeležbo omejenih študentov (npr. mobilnost). Predmet se povezuje s predmetom Akademsko pisanje ter Raziskovalno delo.

Vsebina

Predmet v dveh zaporednih semestrih predstavi izbor širše zanimivih, za študente privlačnih tem in raziskovalnih procesov ter dogodkov na vseh treh smereh študijskega programa Humanistični študiji, odpre prostor za gostovanja tujih ali lokalnih partnerjev, partnerskih institucij, s tem podpira vključevanje zunanjih strokovnjakov, ki lahko nastopajo tudi v (so)mentorskih vlogah. Predmet lahko vključuje aktualne konferenčne, akademsko-kulturne in druge dogodke na Fakulteti za humanistiko, UNG in širše, stimulira interdisciplinarno diskusijo in razmišljanje, tvega pa tudi drznejše trans-disciplinarne napone (npr. umetnost—znanost , naravoslovje—humanistika, nevladni—akademski sektor). Ob moderiranih diskusijah in študentskih predstavitvah izvedba vključuje tudi tematske ekskurzije, eksperimente in skupnostne dogodke, ter prve študentske objave v spletnih in tiskanih medijih.
Predmet se izvaja v dveh zaporednih semestrih prvega letnika magistrskega študija. Seminarske teme, ki jih študentje obdelajo skupinsko in ob podpori mentorjev, se razpisujejo na začetku zimskega semestra (HS1). Nabor tem se določi tudi glede na aktualne dejavnosti raziskovalnih centrov, raznovrstne projekte, akademska gostovanja in zunanje ali partnerske dogodke. Teme lahko zajemajo različna področja humanističnih študijev, in niso omejene zgolj na posamezne smeri jezikoslovja, literarnih ved ter zgodovinskih in medkulturnih študij. Na koncu zimskega semestra študentje ustno (v akademskem plenumu) predstavijo zasnovo seminarske raziskave glede na uvodoma izbrano temo, za skupinsko predstavitev prejmejo kritičen odziv mentorjev in kolegov. Po možnosti na podlagi zasnove iz HS1 v letnem semestru (HS2) razvijejo celovito seminarsko delo, pri katerem vsak član skupine prevzame določeno vlogo. Ob rednem skupinskem spremljanju napredka seminarskih nalog se v letnem semestru zvrstijo različni nadaljnji, z izbranimi seminarskimi temami bolj ali manj neposredno povezani dogodki, gostujoča predavanja, ekskurzije ipd. V drugi polovici letnega semestra se zvrstijo in ocenijo posamezne predstavitve seminarskih del, ki so ocenjena tudi kot pisni izdelki. Pomemben del ocene je tudi sprotna aktivna udeležba (80 %), spodbuja se tudi komunikacija raziskave navzven.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
(Študent ...)
- razvije razumevanje posameznih aktualnih tem in metodologij humanističnih študijev, še posebej na področjih jezikoslovja, literarnih ved in zgodovinskih, medkulturnih ter z njimi povezanih študij;
- pridobi poznavanje specifičnih tem, pristopov in metodologij v raziskovanju in njihovo uporabo, ter dojame programsko povezanost drugih študijskih in obštudijskih dejavnosti na ravni vseh smeri programa, ter na ravni institucije, vključno z lokalnimi in mednarodnimi partnerstvi in zaposlitvenimi možnostmi;
- pridobi pregled nad možnostmi mentorske ter konzultantske podpore širše akademske skupnosti, vključno z zunanjimi strokovnjaki, na katere se lahko opre pri svojem raziskovalnem in drugem akademskem delu;
- razvije ustvarjalnost ter kritično držo pri razmišljanju in komuniciranju raziskovalnega dela v akademskem in širšem družbenem okolju;
- se zaveda pomena razvoja humanistike ter njene vloge v družbi, še posebej z vidika interdisciplinarnega in medsektorskega povezovanja.
Veščine:
(Študent ...)
- razvije in utrdi veščine akademske argumentacije, odprte diskusije oziroma debate, ter kulture dialoga;
- razume pomen ter utrdi veščine akademskega nastopa (predstavitve), pri tem pa kritično analizira lastne kompetence v širšem kontekstu študijskega programa;
- razvija inovativnost v načinu komuniciranja procesa in rezultatov raziskovalnega dela, tako pisno kot ustno;
- vpet v akademsko skupnost, študent reflektira učne izkušnje skozi celoten potek predmeta, ter razvije individualno strategijo in pridobi veščine za trajnostno naravnano upravljanje svoje karierne poti.

Temeljna literatura in viri

Se določi letno na podlagi teme in predvidenega programa gostovanj oziroma dogodkov (terensko delo); literatura in viri za seminarska dela izhajajo iz posameznih raziskovalnih del.

Načini ocenjevanja

  • prisotnost (pogoj za zaključek predmeta je 80 % vseh srečanj)
  • aktivno sodelovanje na srečanjih 40 %
  • končna predstavitev sem. dela 30 %
  • pisni izdelek 30 %

Reference nosilca

Izr. prof. dr. Kristina Pranjić je diplomirala iz primerjalne književnosti ter ruskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 zagovarjala doktorsko disertacijo, z naslovom Brezpredmetnost zvoka in slike: Beli, Kručonih, Malevič. Vodila je raziskovalni projekt Jugoslovanske avantgarde in metropolitanska dada (1916–1927): Večsmerna in transnacionalna genealogija (ARRS, 2019–2021). Zaposlena je kot docentka na Fakulteti za humanistiko in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, kjer vodi modula Zgodovina in teorija umetnosti in medijev ter Diskurzi v praksah. Na ljubljanski Fakulteti za medije predava Medijsko umetnost in grafično oblikovanje, ter semiotiko medijev in komunikacij. V svojem teoretskem in raziskovalnem delu se posveča predvsem zgodovinskim avantgardam 20. stoletja in reaktualizaciji avantgarde v sodobnosti. Raziskave na področju umetnosti in literature historičnih avantgard ter novomedijske umetnosti in estetike je opravila na Univerzi v Konstanzu, Univerzi v Beogradu in Univerzi Pariz 8.

Izr. prof. dr. Peter Purg na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici kot izredni profesor vodi modul "Novi mediji" v do-//podiplomskih programih Digitalne//Medijske umetnosti in prakse. Od decembra 2021 je dekan Fakultete za humanistiko. Po doktoratu iz medijske umetnosti ter komunikoloških in literarnih ved na Univerzi v Erfurtu (Nemčija) objavlja v poljih umetnostne pedagogike, medijske ekologije in umetnosti, interdisciplinarne ustvarjalnosti ter inoviranja. Njegovi performansi (predavanja) in intermedijska dela segajo od digitalno-analognih miniatur do intervencij v javnem prostoru, pa tudi participativnih in skupnostnih procesov. Aktivno deluje na področju kulturnih ter visokošolskih politik in zagotavljanja kakovosti.