Uvod v študij jezika

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je študentu zagotoviti poznavanje osnovnih predpostavk modernega pogleda na jezik, pregled obsega delovnih področij jezikoslovja ter osnovo za bolj poglobljen študij jezikoslovnih vsebin programa pri ožje specializiranih jezikoslovnih predmetih programa. Predmet poskuša študenta osvestiti o mestu, ki ga jezikoslovje zaseda v kontekstu ved o človeku, in o mestu, ki ga preučevanje posameznega jezika zaseda v kontekst preučevanja naravnih človeških jezikov na splošno.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih pogojev za vključitev oziroma za opravljanje obveznosti

Vsebina

Predmet predstavlja splošen uvod v področje jezikoslovja, tj. analitičnega raziskovanja človeškega jezika. Predmet razmeji jezikoslovje v ožjem smislu od jezikoslovja v širšem smislu. V okviru jezikoslovja v ožjem smislu ponudi predmet pregled skozi glavne veje jezikoslovja – glasotvorje, glasoslovje, morfologijo, skladnjo in pomenoslovje – in vsako od njih predstavi z njenim metodološkim aparatom in glavnim področjem zanimanja. V drugem sklopu predmet predstavi zgodovinsko jezikoslovje s tipološkimi razvrstitvami jezikov, osnove sociolingvistike, psiholingvistike in nevrolingvistike in njihov doprinos k preučevanju jezika. Preučevanje jezikoslovja je umeščeno v širši kontekst ved o človeku, preučevanje posameznega jezika pa v širši kontekst preučevanja naravnih človeških jezikov.

Predvideni študijski rezultati

Študent bo poznal osnovne predpostavke modernega pogleda na jezik ter glavna podpodročja jezikoslovja. Preučevanje jezika na splošno in preučevanje posameznega jezika bo sposoben umestiti v širši kontekst. Posedoval bo splošnojezikoslovne temelje in kontekst za poglobljen študij jezikoslovnih vsebin programa pri ožje specializiranih jezikoslovnih predmetih programa.

Temeljna literatura in viri

  • O’Grady, William et al. 1997 – 2005 (več izdaj). Contemporary Linguistics. Boston: Bedford. Katalog E-gradivo
  • Golden, Marija. 1996 – 2001 (več izdaj). O jeziku in jezikoslovju. Ljubljana: UL FF. Katalog
  • Izročki, izdani ob predavanjih

Načini ocenjevanja

Domače naloge in izpit

Reference nosilca

Red. prof. dr. Franc Marušič je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij na Univerzi v Novi Gorici. Njegovo osrednje raziskovalno področje je skladnja, pri čemer je večino svojega raziskovalnega dela opravil na slovenski skladnji. / Franc Marušič is full professor of linguistics at the School of Humanities and the School of Graduate Studies of the University of Nova Gorica. His main field of research is syntax, and the bulk of his work has been on the syntax of Slovenian.

Izbor člankov / Selected articles:

MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. O določnem ta v pogovorni slovenščini (z navezavo na določno obliko pridevnika). Slavistična revija. [Tiskana izd.], jan.-jun. 2007, letn. 55, št. 1/2, str. 223-247. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_15.pdf. [COBISS.SI-ID 700923]

MARUŠIČ, Franc. Some thoughts on phase extension to a single interface. Theor. linguist., 2007, vol. 33, no. 1, str. 83-91. [COBISS.SI-ID 637947]

MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. On the intensional feel-like construction in Slovenian : a case of a phonologically null verb. Nat. lang. linguist. theory, vol. 24, no. 4, str. 1093-1159. [COBISS.SI-ID 589563]

LARSON, Richard K., MARUŠIČ, Franc. On indefinite pronoun structures with APs : reply to Kishimoto. Linguist. inq., 2004, vol. 35, no. 2, str. 268-287. [COBISS.SI-ID 472315]
Boban Arsenijević, Franc Marušič, and Jana Willer Gold. Experimenting with Highest Conjunct Agreement under Left Branch Extraction. V Teodora Radeva-Bork and Peter Kosta (eds.) Current Developments in Slavic Linguistics. Twenty Years After. Berlin: Peter Lang. (2020)

Franc Marušič and Andrew Nevins. Distributed agreement in participial sandwiched configurations. V Peter W. Smith, Johannes Mursell & Katharina Hartmann (eds.), Agree to Agree: Agreement in the Minimalist Programme, 179-198. Berlin: Language Science Press. (2020). DOI:10.5281/zenodo.3541753

Franc Marušič, Petra Mišmaš in Rok Žaucer. Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla čestitka? Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov. Zbornik ob 80-letnici Ade Vidovič-Muhe, (2020)