Politična zgodovina habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju

Cilji in kompetence

Namen predmeta je seznaniti študente s politično zgodovino avstrijskega cesarstva (1804–1866) oz. Avstro-Ogrske (1867–1918). Zastavljen je tako, da ni omejen zgolj na slovenski nacionalni prostor, ampak slušatelji spoznajo tudi temeljne razvojne linije politične zgodovine drugih narodov v Srednji Evropi. Cilj predavanj je, da študente vzpodbudijo k intenzivnemu spoznavanju narodov v slovenskem sosedstvu in na celotnem področju nekdanjih skupnih držav (Avstro-Ogrska, SHS, SFRJ). Namen seminarja, ki se vsebinsko navezuje na predavanja, je kritično ovrednotenje slovenske politične publicistike, ki se nanaša na staroavstrijsko obdobje. Študenti se z branjem takratnega časopisja in memoarske literature podrobno seznanijo s problemi slovenskega bivanja v multinacionalni državi in umeščanja slovenske politike v mednarodnih odnosih.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se povezuje s predmeti Kulturna zgodovina slovenskega prostora, Svetovne vojne 20. stoletja, Kultura regij in obmejnih prostorov, Pravna zgodovina.

Vsebina

Predmet obsega dva tematska sklopa.
Prvi zajema notranjepolitično problematiko; poudarek je na prikazu glavnih idejnopolitičnih tokov (liberalizma, konservativizma, političnega katolicizma, avstromarksizma), strankarskega življenja, parlamentarizma in razvoja nacionalnega vprašanja v multinacionalnem državnem okviru.
Drugi sklop zajema zunanjo politiko habsburške monarhije od napoleonskih vojn in dunajskega kongresa (1815) do prve svetovne vojne. Natančno je ovrednoten status podonavske monarhije v sistemu evropskih velesil. Študenti dobijo vpogled v delovanje in ustroj diplomatskega aparata habsburške monarhije. Poudarek je na prikazu avstro-ogrske politike v Jugovzhodni Evropi, še zlasti v povezavi z južnoslovanskimi nacionalnimi gibanji na Balkanu.
Idejnopolitični tokovi in razvoj nacionalnega vprašanja v habsburški monarhiji
• kohezivne sile habsburške monarhije: dinastija, Cerkev, armada in birokracija
• avstrijsko cesarstvo kot branilec »starega reda«: avstrijski konservativizem
• nacionalna romantika in »pomlad narodov« (1848)
• avstroslavizem
• kontrarevolucija in neoabsolutizem
• obnovitev ustavnega življenja (1861) in vzpon liberalizma
• kompromis krone z Madžari (1867) in značilnosti dualistične ureditve
• češko vprašanje
• pangermanizem
• politični katolicizem
• avstromarksizem
• problemi avstrijskega parlamentarizma in volilna reforma (1907)
• velikoavstrijsko gibanje
• jugoslovansko vprašanje
• reformni načrti avstrijskih vladnih krogov med prvo svetovno vojno
Habsburška monarhija v sistemu evropskih velesil
• oblikovalci zunanje politike: cesar in ministri
• diplomatski aparat habsburške monarhije
• Avstrija in napoleonske vojne
• dunajski kongres (1815) in »sveta aliansa«
• razpad »evropskega koncerta« velesil
• habsburški boj za primat v nemškem prostoru
• berlinski kongres (1878) ter okupacija Bosne in Hercegovine
• »dvozveza« z Nemčijo
• »zveza treh cesarjev«
• problemi avstrijsko-italijanskega sodelovanja v »trozvezi«
• aneksija Bosne in Hercegovine (1908)
• avstrijska politika med balkanskimi vojnami (1912/1913)
• Avstro-Ogrska in velesile na predvečer prve svetovne vojne
• odnosi med centralnimi silami med prvo svetovno vojno
• avstrijski poskusi sklenitve separatnega miru in odnos antantnih sil do avstrijskega problema

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Študentje so sposobni razumeti zgodovinsko dogajanje od začetka 19. stoletja do prve svetovne vojne. Sposobni so razumeti in analizirati zgodovinska besedila ter kritično ovrednotiti oblikovanje nastavkov moderne in demokratične družbe.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit.