Uvod v študij diaspore: zgodovinske in sodobne perspektive

Cilji in kompetence

Predmet bo študente seznanil z vprašanji kulturne raznolikosti, nadnacionalnih in neteritorialnih identitet ter jih naučil drugačnega pogleda na identiteto/drugačnost, ki izhaja iz “manjšinskega” vidika marginalnosti. Poleg tega bodo študenti pridobili koristne medkulturne kompetence, ki jim bodo omogočile kritično razmišljanje o vprašanjih pripadnosti in identitete ter refleksije o nacionalni državi definirani z etnično pripadnostjo, zlasti na področju jugovzhodne Evrope. Prav tako bodo študenti lahko ob pomembnih primerih ohranjanja jezikovne in kulturne raznolikosti prepoznali vrednost večjezičnosti in manjšinskih kultur na evropski ravni.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Seznanjenost z osnovnima konceptoma nacionalna država in etnične manjšine.

Vsebina

Koncept diaspore v primerjalni in diahroni perspektivi z analizo praks in pripovedi o kolektivni pripadnosti v Evropi in po svetu. Osrednja pozornost bo namenjena grški, italijansko, mehiški, afriški in jugoslovanski diaspori.
Obravnavali pa bomo tri glavne neteritorialne etnične manjšine v jugozhodni Evropi: armensko, judovsko (sefardsko in aškenaško) in romsko. Predstavljena bo njihova zgodovina in posebne manjšinske identitete od srednjega veka do sodobnosti, pri čemer bomo pozorni na vrsto elementov, ki vključujejo religijo, jezik, običaje, kulturne prakse in družbenoekonomski status.
Poudarek bo namenjen procesom vključevanja in izključevanja, ki so jim bile in so jim še izpostavljene skupnosti v gostiteljskih državah, in trenutnim izzivom ohranjanja identitete skupnosti diaspore Armencev, Romov in Judov v nekdanji Jugoslaviji, Bolgariji, Turčiji, Grčiji z nadaljnjim upoštevanjem dinamike zaščite manjšin v okviru Evropske unije.
Skupni imenovalec predstavljenih vsebin je jezik kot označevalca kulturne identitete in vloga simbolov ter ritualov pri negovanju posebne povezave z izgubljeno “domišljijsko domovino”.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje

● Razumevanje koncepta transnacionalizma in neekskluzivističnih identitet;
● Sposobnost kritičnega razmišljanja o praksah in predstavitvah kulturne in jezikovne raznolikosti;
● Pridobitev medkulturnih kompetenc s primerjalno perspektivo, ki jo je mogoče uporabiti v kontekstu interpretacije kultur in simbolov;
● Razvoj kritičnega mišljenja do konceptov nacionalne države, dominantnih in manjšinskih kultur.

Temeljna literatura in viri

● Aghanian, Denise, The Armenian Diaspora: Cohesion and Fracture, Lanham, University Press of America, 2007, pp.1-46
● Anderson, Benedict, Imagined Communities. Reflections on the origins and rise of nationalism, London, Verso, 1982, pp.1-36.
● Barth, Frederik, “Introduction”, in: id., Ethnic Groups and Boundaries. The Social Organization of Cultural Difference, Prospect Heights, Waveland Press, 1998 [1969], pp. 1-32.
● Bruneau, Michel, “Diasporas, transnational spaces and communities”, in: In: Bauböck, R. and Faist. T. (eds.) (2010). Diaspora and Transnationalism: Concepts, Theories and Methods. Amsterdam: Amsterdam University Press pp. 35-50.
● Clifford, James, "Diasporas", in: Cultural Anthropology, vol. 9, no. 2, 1994, pp. 302-338.
● Faist, Thomas, “Diaspora and transnationalism: What kind of dance partners?”. In: Bauböck, R. and Faist. T. (eds.), Diaspora and Transnationalism: Concepts, Theories and Methods. Amsterdam, Amsterdam University Press, 2010, pp. 9-34.
● Hall, Stuart, “Cultural Identity and Diaspora.” in: Rutherford, J., (ed.), Identity: community, culture, difference, London, Lawrence and Wishart, 1990, pp. 222-237.
● Rushdie, Salman, Imaginary Homelands. Essays and Criticism 1981-1991, London, Granta Books, 1991, pp. 9-21.
● Safran, William, “Diasporas in Modern Societies: Myths of Homeland and Return”, in: Diaspora: A Journal of Transnational Studies, Volume 1, Number 1, Spring 1991, pp. 83-99.
● Van Herr, Nicholas, New Diasporas (Global Diasporas), UCL Press, London, 1998, pp.1-12, 47-62, 111-132.

Načini ocenjevanja

Aktivno sodelovanje v razredu (30 %). Branje predpisane literature (20 %). Zaključni esej (3000 besed) ali druge oblike (vizualne, tekstualne) projektov (50 %).

Reference nosilca

Red. prof. dr. Marina Lukšič Hacin je redna profesorica sociologije, znanstvena svetnica, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations na Fakulteti za humanistiko UNG. Področja njenega raziskovalnega in pedagoškega dela so migracijske in etnične študije, multikulturalizem, identiteta, slovensko izseljenstvo. Njena bibliografija je dostopna v sistemih COBISS in SICRIS.

Izbrane objave:
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Zgodbe in pričevanja : Slovenci na Švedskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Multikulturalizem in migracije, (Zbirka ZRC, 22). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Ko tujina postane dom : resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih, (Zbirka Sophia, 1995, 7). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Beg možganov od konca petdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja s poudarkom na Sloveniji. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2020, št. 52, str. 113-129.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Političnost migracij po drugi svetovni vojni : od politike revanšizma do amnestije. Dve domovini : razprave o izseljenstvu. 2019, št.50, str. 183-198.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Refugees as a part of the global socio-political-economic migration triangle of causality. V: ŽAGAR, Igor Ž. (ur.), et al. The disaster of European refugee policy : perspectives from the "Balkan route". Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. 2018, str. 55-65.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2018, št. 48, str. 55-72.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Sociologija mednarodnih selitev in njeni začetki v Sloveniji skozi tematizacije slovenskih izseljencev. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva : vidiki, pristopi, vsebine. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2017, str. 37-48.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Refugee flows and the complexity of social relations : the case of Slovenia. V: ZENNER, Hans-Peter (ur.), ŠELIH, Alenka (ur.). Human rights and refugees, (Nova acta Leopoldina, ISSN 0369-5034, Neue Folge, Nr. 415). Halle (Saale): Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina - Nationale Akademie der Wissenschaften; Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft. 2017, neue Folge, nr. 415, str. 31-37.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Theorizing the concept of multiculturalism through Taylor's 'politics of recognition'. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2016, št. 44, str. 79-91.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Izseljevanje Slovencev od devetnajstega stoletja do osamosvojitve Slovenije = Emigration of Slovenians from the nineteenth century to Slovenia's attainment of independence. Geografija v šoli, 2016, letn. 24, št. 2/3, str. 32-43
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Women migrants and gender relations : patriarchy in the time of aleksandrinke. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.). From Slovenia to Egypt : Aleksandrinke's trans-Mediterranean domestic workers' migration and national imagination, (Transkulturelle Perspektiven, Bd. 13). Göttingen: V&R Unipress. cop. 2015, str. 157-171.
LUKŠIČ-HACIN, Marina, TOPLAK, Kristina. Teoretizacija multikulturalizma in etnične ekonomije v luči ohranjanja kulturne dediščine med migranti. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2012, št. 35, str. 107-117.
LUKŠIČ-HACIN, Marina, MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Kulture, civilizacije, nacionalne kulture. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 23-29.
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Identitete, pripadnosti, identifikacije. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 31-39.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Teorije, politike in strategije sobivanja v raznolikosti. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 127-136.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Multikulturalizem kot spoštljivo sobivanje v raznolikosti. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 147-159.
VAH JEVŠNIK, Mojca, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Theorising immigrant/ethnic entrepreneurship in the context of welfare states. Migracijske i etničke teme, 2011, br. 2, str. 249-261
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Migracije v teoretskem diskurzu. V: ŠTIH, Peter (ur.), BALKOVEC, Bojan (ur.). Migracije in slovenski prostor od antike do danes, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531, 39). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2010, str. 8-23
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Večkulturno državljanstvo in večetični patriotizem?!. V: GABER, Slavko (ur.), et al. Za manj negotovosti : aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta. 2009, str. 59-74.

Objave:
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Zgodbe in pričevanja : Slovenci na Švedskem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Multikulturalizem in migracije, (Zbirka ZRC, 22). Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Ko tujina postane dom : resocializacija in narodna identiteta pri slovenskih izseljencih, (Zbirka Sophia, 1995, 7). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Beg možganov od konca petdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja s poudarkom na Sloveniji. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2020, št. 52, str. 113-129.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Političnost migracij po drugi svetovni vojni : od politike revanšizma do amnestije. Dve domovini : razprave o izseljenstvu. 2019, št.50, str. 183-198.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Refugees as a part of the global socio-political-economic migration triangle of causality. V: ŽAGAR, Igor Ž. (ur.), et al. The disaster of European refugee policy : perspectives from the "Balkan route". Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing. 2018, str. 55-65.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Selitvena dinamika slovenskega prostora v zgodovinski perspektivi. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2018, št. 48, str. 55-72.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Sociologija mednarodnih selitev in njeni začetki v Sloveniji skozi tematizacije slovenskih izseljencev. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.), KALC, Aleksej (ur.). Raziskovanje slovenskega izseljenstva : vidiki, pristopi, vsebine. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2017, str. 37-48.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Refugee flows and the complexity of social relations : the case of Slovenia. V: ZENNER, Hans-Peter (ur.), ŠELIH, Alenka (ur.). Human rights and refugees, (Nova acta Leopoldina, ISSN 0369-5034, Neue Folge, Nr. 415). Halle (Saale): Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina - Nationale Akademie der Wissenschaften; Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft. 2017, neue Folge, nr. 415, str. 31-37.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Theorizing the concept of multiculturalism through Taylor's 'politics of recognition'. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2016, št. 44, str. 79-91.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Izseljevanje Slovencev od devetnajstega stoletja do osamosvojitve Slovenije = Emigration of Slovenians from the nineteenth century to Slovenia's attainment of independence. Geografija v šoli, 2016, letn. 24, št. 2/3, str. 32-43
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Women migrants and gender relations : patriarchy in the time of aleksandrinke. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.). From Slovenia to Egypt : Aleksandrinke's trans-Mediterranean domestic workers' migration and national imagination, (Transkulturelle Perspektiven, Bd. 13). Göttingen: V&R Unipress. cop. 2015, str. 157-171.
LUKŠIČ-HACIN, Marina, TOPLAK, Kristina. Teoretizacija multikulturalizma in etnične ekonomije v luči ohranjanja kulturne dediščine med migranti. Dve domovini : razprave o izseljenstvu, 2012, št. 35, str. 107-117.
LUKŠIČ-HACIN, Marina, MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Kulture, civilizacije, nacionalne kulture. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 23-29.
MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Identitete, pripadnosti, identifikacije. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 31-39.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Teorije, politike in strategije sobivanja v raznolikosti. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 127-136.
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Multikulturalizem kot spoštljivo sobivanje v raznolikosti. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.), MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2011, str. 147-159.
VAH JEVŠNIK, Mojca, LUKŠIČ-HACIN, Marina. Theorising immigrant/ethnic entrepreneurship in the context of welfare states. Migracijske i etničke teme, 2011, br. 2, str. 249-261
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Migracije v teoretskem diskurzu. V: ŠTIH, Peter (ur.), BALKOVEC, Bojan (ur.). Migracije in slovenski prostor od antike do danes, (Zbirka Zgodovinskega časopisa, ISSN 1408-3531, 39). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. 2010, str. 8-23
LUKŠIČ-HACIN, Marina. Večkulturno državljanstvo in večetični patriotizem?!. V: GABER, Slavko (ur.), et al. Za manj negotovosti : aktivno državljanstvo, zdrav življenjski slog, varovanje okolja. V Ljubljani: Pedagoška fakulteta. 2009, str. 59-74.