Uvod v študij zgodovine

Cilji in kompetence

Cilji:
Študenti usvojijo temeljne koncepte iz specifičnih zgodovinskih obdobij. Razvijajo spretnosti interdisciplinarnega povezovanja znanj z različnih humanističnih področij in spoznajo pomen in temeljne vsebine s področja zgodovinopisne misli. Ustrezno povezujejo vsebine, cilje, oblike, metode in si ustvarja ustrezne predstave o razvoju zgodovinopisja skozi zgodovinski vek, njihovih vzajemnih vplivov, podobnosti in razlik, ter pridobivajo orodja za kritično vrednotenje sočasnih zgodovinskih procesov.

Kompetence:
Predmet pokriva splošne vsebine s področja zgodovinskih ved, tj. strukturo in tehniko zgodovinskega raziskovanja, osnove politične zgodovine, osnove kulturne zgodovine itd. Študent/-ka obvlada temeljna načela zgodovinske stroke, tj. postopke načrtovanja in izvajanja zgodovinske raziskave oz. procesa, ustrezno povezuje in usklajuje posamezne strokovne zgodovinske koncepte in uporablja kar najširši spekter raziskovalnih metod in strategij, ki ga vodijo k ustreznim raziskovalnim rezultatom, njihovemu smiselnemu urejanju in kritičnemu vrednotenju. Obenem razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spozna postopke historične metode in vstopi v samostojno znanstveno delo.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Vsebina

Pregled začetkov historiografije začenjamo z zahodno antično zgodovinopisno tradicijo (grško in rimsko), ki v učnem programu zavzema pomemben del, študenti pa se srečajo tudi s pomembnim prispevkom bizantinskega zgodovinopisja, ki se v marsičem razlikuje od zahodnoevropskega načina historične interpretacije. Program obsega namreč tudi analizo srednjeveškega zgodovinopisja. Poleg tega so izpostavljeni različni pristopi pri preučevanju historiografije.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna zakonitosti zgodovinskih ved in temeljne strokovne koncepte. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje zgodovinske raziskave ter ustrezno vrednotenje zgodovinskih virov. Seznani se z različnimi metodami, oblikami in raziskovalnimi strategijami, razvije operativno sposobnost arhivskih, terenskih in teoretičnih raziskav, ter se seznani se z artikulacijo znanstvenega besedila. Zna opredeliti ključne zgodovinske dileme in locirati vsakokratno težišče zgodovinskega problema.
Uporaba:
Študent/-ka zna pridobljeno znanje fleksibilno uporabiti v različnih praktičnih strokovnih okoliščinah. Pridobi si spretnosti sistematičnega zgodovinskega raziskovalnega dela, kritičnega vrednotenja zgodovinske mase ter posredovanja povratnih informacij. Pri seminarju, ki se vsebinsko navezuje na predavanja, razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spoznava postopke historične metode in se uvaja v samostojno znanstveno delo.

Temeljna literatura in viri

  • E. Fueter, Geschichte der neueren Historiographie. R. Oldenbourg, München, Berlin, 1911.
  • E. Fueter, Storia della storiografia moderna. R. Ricciardi, Milano, Napoli 1970. E-gradivo
  • O. Luthar et al., Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. Stoletja. Založba ZRC, Ljubljana 2006. Katalog Katalog
  • N. Makuc, Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Založba ZRC, Ljubljana 2011. Katalog
  • L. Kramer, S. Maza, A Companion to Western Historical Though. Blackwell, Oxford, 2002. E-gradivo
  • A. Munslow, The New History. Longman, London, 2003. E-gradivo
  • F. Ankersmith, H. Kellner, A New Philosophie of History. Reaktion Books, London, 1995.
  • O. Luthar, Med kronologijo in fikcijo. ZPS, Ljubljana, 1992. Katalog
  • O. Luthar, Universum Historie. ZRC, Ljubljana, 2005.

Načini ocenjevanja

Kolokvij, individualni nastop, seminarska naloga in ustni izpit. Prvi trije preizkusi so pogoj za opravljanje izpita.

Reference nosilca

Temeljno raziskovalno delo N. Makuc je usmerjeno v novoveško zgodovino s posebnim poudarkom na zgodovinopisju in kolektivnih identitetah. Mednarodno vpetost dokazuje več vabljenih predavanj, udeležbe na mednarodnih konferencah v tujini in objavljeni izvirni znanstveni članki v mednarodno prepoznavnih revijah. Temeljno raziskovalno delo dopolnjuje z aplikativnim delom na področju valorizacije kulturne dediščine (preko sodelovanje pri evropskih projektih).
NAGRADE:
- nagrada SLORI (leta 2012), ki jo podeljuje Slovenski raziskovalni inštitut (Trst, Italija), za doktorsko disertacijo Furlanska historiografija in slovenska zgodovina, ker je med drugim doprinesel k poznavanju slovenske skupnosti v Italiji.
- nagrada Ervina Dolenca (leta 2012), ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije, za znanstveni prvenec Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški (Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2011).

IZBRANE PUBLIKACIJE:
Izvirni znanstveni članek:
MAKUC, Neva. Dante Alighieri e il suo supposto viaggio nel Friuli e nell´alta Valle dell´Isonzo. Quaderni giuliani di storia, 2017, let. 38, št. 1/2, str. 69-85.
MAKUC, Neva. Italijanski patriotizem in deželna zavest : odnos novoveške italijanske intelektualne elite do ljudstev brez neposredne rimske tradicije. Acta Histriae, 2015, let. 23, št. 1, str. 17-28.
MAKUC, Neva. Early modern provincial identity in the border area between the Venetian Republic and the hereditary lands of the Austrian branch of the House of Habsburg. Historijski zbornik, 2015, let. 68, str. 1-14.
MAKUC, Neva. Noble violence and banditry along the border between the Venetian Republic and the Austrian Habsburgs. Mediterranea. Ricerche storiche, 2015, let. 12, št. 33, str. 211-226.
MAKUC, Neva. Gli Sloveni nelle fonti storiografiche Friulane del settecento. Ricerche slavistiche, 2014, let. 12, [št.] 58, str. 503-512.
MAKUC, Neva. Contributo sulla conoscenza degli Slavi da parte degli storici friulani moderni. Quaderni giuliani di storia, 2013, let. 34, št. 1, str. 99-110.
MAKUC, Neva. "Gl'odij intestini sono tant'oltre col sangue penetrati nel sangue" : o plemiškem razbojništvu in fajdah v novoveški Furlaniji in Goriški. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2012, [št.] 9, str. 10-16.
MAKUC, Neva. Testimonianze sugli Sloveni in Marc'Antonio Nicoletti. Memorie Storiche Forogiuliesi, 2011, vol. 91, str. 57-65.
Znanstvena monografija:
MAKUC, Neva. Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški, (Thesaurus memoriae, Dissertationes, 8). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. 278 str.
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:
MAKUC, Neva. Novoveški goriški zgodovinopisci. V: OSET, Željko (ur.), OSET, Željko. Goriški izobraženci skozi zgodovino. V Novi Gorici: Založba Univerze. 2018, str. 12-25.
MAKUC, Neva. A furor de populo : upor v Furlaniji leta 1511 v luči sočasne historiografije. V: JERŠE, Sašo (ur.). Leukhup! : kmečko uporništvo v obdobju predmoderne : zgodovina, vzporednice, (re)prezentacije : [znanstvena monografija]. Ljubljana: Slovenska matica: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Brežice: Posavski muzej. 2017, str. 133-143.
MAKUC, Neva. Brda in Brici v habsburško-beneških vojnah. V: MAKUC, Neva (ur.), KOLENC, Petra (ur.). Poznogotski krilni oltar v cerkvi sv. Križa v Kojskem (1515) in življenje v Brdih v 16. stoletju. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2016, str. 67-77.
MAKUC, Neva. O banditizmu in nasilju ob habsburško-beneški meji v Furlaniji in na Goriškem (17. stoletje). V: VINKLER, Jonatan (ur.), BIANCO, Furio (ur.), PANJEK, Aleksander (ur.). Upor, nasilje in preživetje : slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka, (Presojanja - zgodovinopisne razprave, 3). Koper: Založba Univerze na Primorskem. 2015, str. 109-132.
MAKUC, Neva. Vojna na meji : slovensko govoreče prebivalstvo v poznosrednjeveških in novoveških spopadih na Goriškem in v Furlaniji. V: GODINA-GOLIJA, Maja (ur.). Vojne na Slovenskem : pričevanja, spomini, podobe. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2012, str. 107-118.