Vzpostavitev literarnih sistemov

• Razumevanje in sposobnost samostojne uporabe osnovnih pojmov, povezanih z literarnimi sistemi. Spoznavanje in razumevanje delovanja literarnih sistemov.
• Sposobnost prepoznavanja različnih literarnih akterjev in njihova umestitev na ustrezne delovalne ravni.
• Razumevanje zgodovinskega konteksta vznika literarnih sistemov. Poznavanje, razumevanje in vrednotenje poglavitnih teoretskih izhodišč in njihovih avtorjev.

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet problemsko podaja pregled literarnega sistema v eni od osrednjih (centralnih), perifernih in manjšinskih evropskih literatur. S tem podaja primerjalni okvir za razumevanje literarnega sistema kot dinamične kategorije, ki se vseskozi razvija. Čeprav je osrednja pozornost namenjena prerezu trenutnega stanja literarnega sistema v literarnem polju, skozi primerjalno optiko pa razumevanju specifik posamičnih sistemov, se ozira tudi nazaj, po elementih, ki so pripeljali do vznika literarnih sistemov v izbranih evropskih literaturah.

• Sistemska literarna teorija,
• pojem literarnega polja in literarnega sistema,
• središčnost in perifernost literarnih sistemov; sistemi in podsistemi,
• delovalne ravni (produkcija, distribucija, recepcija in obdelovanje) in delovalne vloge (proizvajalec, posrednik, sprejemnik, obdelovalec) v literarnem sistemu,
• literarni posredniki in posredniške ustanove (revije, založbe), literarne nagrade in literarni kanon,
• elementi za vzpostavitev literarnega sistema v Španiji, Sloveniji in Baskiji.

Znanje in razumevanje:
- študentje spoznajo temeljni primerjalni okvir, ki jim omogoča razumevanje in uporabo temeljnih teoretskih in periodizacijskih pojmov (predvsem iz 18. in 19. stoletja), povezanih s sistemsko teorijo,
- spoznajo pojme policentričnosti, centralizacije, literarnega polja,
- razumejo vlogo prevoda pri nastanku literarnega sistema,
- poznajo spoznanja sodobnih raziskav in jih znajo uporabiti na različnih literarnih sistemih,
- so sposobni poglobljene analize in razumevanja kroženja literarnih besedil ter vrednotenja pomena posameznih agentov v literarnem sistemu,
- razumejo ključne dejavnike, ki oblikujejo knjižni trg.

Temeljna:

• Darko Dolinar. Kdo izbira in kdo ponuja v izbiro? Primerjalna književnost, letnik 33, številka 2, 2010, 61-73. E-gradivo
• Marijan Dović. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC, 2004. Katalog
• Marijan Dović. Slovenski pisatelj: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, 2007. Katalog E-gradivo
• Marijan Dović. Urednik in posredniška funkcija v literarnem sistemu. Primerjalna književnost, letnik 33, številka 2, 2010, 47-57. E-gradivo
• Miha Kovač. Skrivno življenje knjig. Protislovja slovenskega založništva v 20. stoletju. 2015. Elektronska izdaja. Katalog
• Urška Perenič. Empirično-sistemsko raziskovanje literature. Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010. Katalog
• Barbara Pregelj (ur.): Na isti strani: pomen posrednikov v literarnem polju. (v pripravi).
• Barbara Pregelj: O sredobežnosti sodobne slovenske proze. V: NOVAK-POPOV, Irena (ur.). Vloge središča: konvergenca regij in kultur, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 21). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010, str. 284-290. Katalog

Dodatna:

• Roger Chartier, Varja Balžalorsky. Literatura in besedilna posredovanja. Primerjalna književnost, letnik 33, številka 2, 2010, 11-26. E-gradivo
• Francisco Chico Rico. Introducción a la Ciencia Empírica de la Literatura. Teoría/Crítica. La ciencia empírica de la literatura. Conceptos, métodos, consecuencias. Alicante, 1994, 11—34. E-gradivo
• Zdravko Duša. Tri revolucije knjige. V: Izgubljeno v prodaji. Slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju. Ljubljana: UMco, 2005, 37-47.
• Miha Kovač. Smeri razvoja slovenskega in evropskega založništva. V: Izgubljeno v prodaji. Slovenska knjiga med državo in trgom v tretjem tisočletju. Ljubljana: UMco, 2005, 9-36.
• Miha Kovač. Od katedrale do palačinke: tisk, znanje in branje v digitalni družbi. Ljubljana: Beletrina, 2009.
• Miha Kovač, R. Gregorin. Ime česa je konec knjige. Skrivnostne sile knjižnega trga. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
• Barbara Pregelj. Nekaj podatkov za oris profila slovenskih prevajalk in prevajalcev. V: Pregelj, Barbara (ur.): Bela knjiga o prevajanju 2018. Premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2019, 65-77.
• Samo Rugelj. Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljuljana: Cankarjeva založba, 2010.
• Peter Rupar, Andrej Blatnik, Miha Kovač, Samo Rugelj. Knjiga in bralci VI. Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Ljubljana: UMco, 2019.
• Slovenija od 1991 do danes: pregled statističnih podatkov. Ljubljana: Statistični urad, 2022.
• Tomo Virk. Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove: metodologija 1. Ljubljana: ZIFF, 2019. Katalog

Pisni izpit.
Pogoj za pristop k izpitu sta dva kolokvija med letom ter referat, predstavljen v seminarju.

Barbara Pregelj je pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno interpretacijo, zasnovala in vodila je vrsto mednarodnih in domačih projektov s področja motiviranja za branje.
Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji ter literarnovednih simpozijev. Deluje tudi kot prevajalka in urednica.

Izbor del:

• PREGELJ, Barbara. [Literarno polje je prostor [...] = El campo literario es un espacio [...] = The literary field is a space [...]. V: PREGELJ, Barbara (ur.). Na isti strani: pomen posrednikov v literarnem polju : zbornik povzetkov mednarodnega simpozija 19. in 20. maja 2022 = En la misma página: la importancia de los mediadores en el campo literario : resumenes del simposio del 12 y 20 de mayo de 2022 = On the same page: the importance of mediators in the literary field : abstracts of the conference held on 19th and 20th of May of 2022. Medvode: Malinc, 2022. Str. 3-4.
• PREGELJ, Barbara. Svetovna slovenska mladinska književnost. Otrok in knjiga : revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. 2020, letn. 47, št. 108, str. 5-15, tabele.
• PREGELJ, Barbara. Za priznanje prevoda v slovenski kulturi in družbi. V: PREGELJ, Barbara (ur.). Bela knjiga o prevajanju 2018 : premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, 2019. Str. 9-15.
• PREGELJ, Barbara. Categoría del tiempo en la historia literaria : el caso del barroco esloveno. Verba Hisp., 2012, 2, letn. 20, str. 257-272.
• PREGELJ, Barbara. Espacios de la nación en el contexto de la literatura eslovena contemporánea. Eslavística complut., 2011, vol. 11, str. 139-154.
• PREGELJ, Barbara, OLAZIREGI, Mari Jose. Algúns desafíos da historiografía literaria : estudo comparatista da periodización nas literaturas española, vasca e eslovena. Bol. galego lit., 2010, no. 43, str. 97-110.
• PREGELJ, Barbara. El kitsch en el barroco castellano. Verba Hisp., 1999, 8, str. 71-100.
• PREGELJ, Barbara, OLAZIREGI, Mari Jose. Zlata doba, železna doba ali doba literature? : vprašanje periodizacije, reformacije, protireformacije v luči opozicije med vizualno-ustnim ter pisnim skozi optiko slovenske, baskovske in španske literarne zgodovine. V: BJELČEVIČ, Aleksander (ur.). Reformacija na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 27). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 147-157. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp27/12_Pregelj.pdf.