“Jabolko navdiha” dr. Tanji Petrushevski in doc. dr. Gabrijeli Zaharijaš

Dr. Tanja Petrushevska iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici je sodelovala pri odkritju nastanka sistema dveh nevtronskih zvezd. Ta pojav je bil avgusta 2018 opažen prvikrat in je zbudil izjemno zanimanje strokovne in širše javnosti. Rezultati raziskave, ki so jo vodili astronomi s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo, so bili objavljeni v eni od najprestižnejših znanstvenih revij na svetu, v reviji »Science«.

Nevtronska zvezda je zelo gost ostanek zvezde. Nastane iz zvezde, ki ima vsaj 8-kratno maso Sonca. Ko zvezdi zmanjka jedrskega goriva, se njena sredica lahko sesede v nevtronsko zvezdo, zunanje plasti pa raznese v eksploziji supernove. Astronomi so avgusta 2018 prvikrat zaznali izjemni pojav, ko je bila supernova šibkejša od drugih podobnih eksplozij in je tudi hitreje ugašala. To kaže, da naj bi imela zvezda, ki je eksplodirala, nevidno spremljevalno zvezdo, ki ji je »ukradla« snov. Eksplozija takšne zvezde je bila zato šibkejša in krajša, v njej pa naj bi na koncu nastala nevtronska zvezda. Ker naj bi bila tudi spremljevalka nevtronska zvezda, raziskovalci menijo, da je nastal sistem dveh nevtronskih zvezd, v katerem se obe gibljeta ena okoli druge na zelo majhni razdalji. Ob opazovanju eksplozije so astronomi prvikrat v zgodovini opazovanja vesolja opazovali rojstvo nevtronske zvezde, ki ima ob sebi še eno nevtronsko zvezdo.

Tanja Petrushevska skupaj z drugimi raziskovalci Univerze v Novi Gorici sodeluje pri najbolj izjemnih svetovnih projektih, na primer pri izgradnji velikega sinoptičnega pregledovalnega teleskopa v Čilu, ki bo z velikanskim zrcalom lahko v nekaj nočeh posnel celotno nebo ter iskal nove in doslej še neprepoznane izvore svetlobe na nebu.

Dr. Tanja Petrushevska svojo prekipevajočo radovednost in velikansko znanje prenaša na nove generacije študentov astrofizike in bogati slovensko znanstveno odličnost. Je “spremljevalka zvezd”, izjemna mlada znanstvenica, ki svoj talent, znanje in delo pretaplja v odkritja v navdih vsem, ki se ne bojijo iti naprej in seči najvišje.

Jabolko navdiha doc. dr. Gabrijeli Zaharijaš za raziskave zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi

Naše razumevanje vesolja večinoma temelji na razumevanju razvoja zvezd skozi zgodovino vesolja. Zvezde proizvedejo večino svetlobe, ki jo vidimo v vesolju. Eden od načinov, s katerim lahko proučujemo razvoj zvezd, je merjenje celotne količine svetlobe, ki so jo zvezde oddale v zgodovini vesolja in ji strokovnjaki pravijo zunajgalaktična svetloba ozadja.

Docentka doktorica Gabrijela Zaharijaš iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici sodeluje pri raziskavah zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi. Izjemno pomembni rezultati opazovanj, ki nam pomagajo izvedeti več o nastajanju zvezd, so bili novembra 2018 objavljeni v reviji »Science«, ki velja za eno najimenitnejših znanstvenih revij v svetu.

Meritve znanstvenikov mednarodne skupine Fermi LAT, pri katerih je sodelovala tudi Gabrijela Zaharijaš, so pokazale, da je bil vrhunec nastajanja zvezd v našem vesolju pred približno desetimi milijardami let. To odkritje je izredno pomembno za razumevanje časovne dinamike nastajanja zvezd v vesolju.

Docentka doktorica Zaharijaš s sodelavci Univerze v Novi Gorici dosega izjemne znanstvene rezultate, sodeluje pa tudi pri drznem projektu načrtovanja in izgradnje novega observatorija za gama astronomijo, ki je prednostni projekt Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture.