Sodelavci Univerze v Novi Gorici med prejemniki najvišjih državnih nagrad in priznanj s področja znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti

Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod je prof. dr. Božidar Šarler, vodja Laboratorija za večfazne procese na Univerzi v Novi Gorici ter Laboratorija za simulacijo materialov in procesov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju jezikoslovja je prejel prof. dr. Franc Marušič, izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije je prejel prof. dr. Gregor Cevc, ki znanstveno deluje v Nemčiji. Od leta 2011 je tudi član Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici.

Poleg omenjene nagrade in priznanj sta bili podeljeni še dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo akad. prof. dr. Branku Stanovniku in akad. prof. dr. Urošu Skaleriču, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prof. dr. Igorju Gregoriču, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke prof. dr. Janku Prunku ter štiri Zoisova priznanja za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti prof. dr. Iztoku Turelu, prof. dr. Metki Filipič, prof. dr. Janezu Krču in doc. dr. Jerneju Fesel Kameniku. Puhovo priznanje so letos prejeli izr. prof. dr. Zdenko Časar za dosežke v sintezi zdravilnih učinkovin in prof. dr. Miha Jumar, doc. dr. Boštjan Lesar, dr. Nejc Thaler, Gregor Rep, Barbara Šubic in dr. Aleš Ugovšek za dosežke v lesarstvu.

Iskrene čestitke!

Prof. dr. Božidar Šarler, fizik z doktoratom iz tehnike, vodi Laboratorij za večfazne procese na Univerzi v Novi Gorici ter Laboratorij za simulacijo materialov in procesov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani. Je pridruženi profesor University of Southern Queensland, Avstralija, ter Taiyuan University of Technology, Kitajska. Razvil je nov, konceptualno preprost brezmrežni način numerične obravnave parcialnih diferencialnih enačb na podlagi lokalne uporabe radialnih baznih funkcij ter z njim natančno in učinkovito rešil številne zapletene naravoslovne in tehnične probleme z velikim številom neznank. Ti obsegajo večfazne sisteme na več prostorskih merilih, v katerih so povezani vplivi elektromagnetnih polj z nelinearno mehaniko trdnin in turbulentno dinamiko tekočin. S tem je v svetovno zakladnico znanja prispeval izvirno in splošno uporabno numerično metodo, ki jo odlikujejo odsotnost računske mreže in krajevne integracije, številne možnosti prilagodljivosti, preprosta numerična implementacija ter uporabnost za geometrijsko zapletene oblike v različnih dimenzijah. V praksi skupaj s sodelavci pristop uspešno uporablja pri načrtovanju sistemov v velikih tujih raziskovalnih centrih ter v metalurški industriji doma in v tujini. Opisane raziskave je v zadnjih sedmih letih objavil v 30 odmevnih člankih v vodilnih znanstvenih revijah s področja razvoja in uporabe numeričnih metod. Je prejemnik več mednarodnih nagrad in priznanj ter vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih konferencah, univerzah in inštitutih.

Prof. dr. Franc Marušič je izredni profesor jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici; je mednarodno prepoznaven slovenski jezikoslovec, ki je imel v zadnjih sedmih letih več kot 20 vabljenih predavanj na tujih univerzah. Ukvarja se s teoretičnim jezikoslovjem in slovničnimi vprašanji slovenskega jezika, konkretno s tvorbeno slovnico, skladnjo, usvajanjem jezika, jezikovnim svetovanjem in jezikom v znanosti. V reviji Syntax, eni izmed najboljših na področju formalnega jezikoslovja, je objavil odmevno razpravo o glagolskem ujemanju (Slovnice ujemanja sestavljenega osebka v slovenščini), ki je spodbudila več raziskav ujemanja ob sestavljenem osebku v različnih jezikih sveta. V razpravi Oblikoslovje kot vir zgodnjih pomenov številk pa je pokazal (sodeloval je s Kalifornijsko univerzo v San Diegu, Massachusettskim tehnološkim inštitutom, Univerzitetnim kolidžem v Londonu in Univerzo kralja Sauda), da obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje pomena številk – slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci se pomena številk »ena« in »dve« naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci.

Prof. dr. Gregor Cevc je fizik, rojen leta 1951 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral in doktoriral. Po doktoratu je odšel v Nemčijo, kjer še vedno živi in dela. Najprej je deloval na univerzah, leta 1993 pa je ustanovil podjetje, ki ga je v letih 1998–2010 tudi vodil. Težišče njegove dejavnosti je prenos učinkovin na mesta v telesu, kjer so le-te potrebne. Kot nosilce je najprej uvedel in pojasnil delovanje površinsko modificiranih lipidnih mehurčkov, ki ostanejo v telesu dlje časa in se zato nakopičijo v novotvorbi, kjer nato zvišajo koncentracijo citostatika v njej. Njegova naslednja terapevtsko pomembna iznajdba so zelo elastični lipidni mehurčki, ki se lahko samodejno prebijejo skozi biološke zapore, na primer kožo; za take samouravnavane, prilagodljive nosilce učinkovin je prejel več kot 100 državnih in mednarodnih patentov. Objavil je tudi več kot 200 delno izjemno odmevnih del in nekatera od svojih odkritij prenesel v poslovno prakso. Biotehnološko podjetje, ki ga je ustanovil, je v Nemčiji kot prvo samostojno razvilo novo zdravilo od zasnove do registracije. Njegova dejavnost ima velik pomen, zaradi česar mu je uspelo zagotoviti tvegani kapital za poslovni razvoj podjetja. Prof. dr. Gregor Cevc je vedno vzdrževal strokovne in znanstvene stike z domovino. V zadnjem času intenzivneje sodeluje z Univerzo v Novi Gorici.

Posnetek prireditve: https://4d.rtvslo.si/arhiv/podelitve-nagrad/174438803

Andreja Leban, Stiki z javnostmi